Moja babica ne ve, kdo sem



Moja babi Zinka je vedno rekla: “Dajva!” Kampirali sva in planinarili, tekli in vozili kolo, plavali v najglobljem morju. Gradili sva skrivališča in iz škatel za čevlje izdelovali hišice za žužke. Risali sva stripe, brali časopis, pisali zgodbe. Zanjo ni bilo nič nemogoče! Babica je vse vedela in vse znala. Vse do nekega dne, ko ni bilo več tako. Govoriti o bolezni in smrti je vedno težko in boleče. Slikanica Moja babica ne ve, kdo sem oriše nežen odnos med vnukinjo Emo in babico Zinko, ki nenadoma začne pozabljati dogodke in ljudi, in otroke seznani s temo starosti in umrljivosti, pa tudi z idejo ohranjanja spomina in ljubezni.

Ključne besede: medgeneracijsko druženje, demenca, spomini, staranje, odnos med babico in vnukinjo, družina, ljubezen.

Zakaj je knjiga dragocena: Ker avtorici uspe na otroku prijazen način ubesediti tematiko, s katero se spopada vse več današnjih otrok. Slikanica je odlično izhodišče za pogovor na temo minevanja in staranja doma ali v šoli.

IVA BEZINOVIĆ-HAYDON se je rodila na Reki leta 1981. Diplomirala je iz hrvaščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Enajst let je živela v Ameriki, na Madžarskem in v Nemčiji, pred kratkim se je vrnila v Zagreb. Delala je kot prevajalka, profesorica, lektorica, večino časa pa je vodila šolo hrvaškega jezika za tujce. Ima tri otroke, psa in moža, v prostem času piše kratke zgodbe za odrasle, otroke in pse o odraslih, otrocih in psih.

HANA TINTOR se je rodila v Zagrebu leta 1992. Leta 2016 je zaključila študij oblikovanja, smer vizualne komunikacije. Leta 2017 je vpisala magisterij ilustracije in literarnih umetnosti na Cambridge School of Art v Veliki Britaniji, študij je leto pozneje uspešno zaključila. Posvečala se je prevodništvu in animaciji – rezultat tega je njen prvi avtorski animirani film More misli (HAVC, 2019). Danes dela kot animatorka in avtorica v Jadranski animaciji ter kot samostojna ilustratorka. Z veseljem se posveča ilustriranju, rada bere tihe knjige in slikanice.