Ingrida Vizbaraitė

ingrida_vizbaraite

Ingrida Vizbaraitė je mlada nadarjena otroška pisateljica, ki je že za svoje prvo delo Zgodba o junačku Travčku (Nieko rimto, 2012) prejela veliko priznanje mladih bralcev – izbrali so jo namreč za najboljšo otroško knjigo leta 2013. Kot otrok je Ingrida kljub dejstvu, da je zelo rada brala in si izmišljevala nenavadne zgodbe, sanjala o tem, da bi postala astronavtka.

Zgodba o junačku Travčku je nastala na Škotskem, kjer se je rodila avtoričina hči. Ingrida Vizbaraitė piše nežno, ob branju njenih del svet ugledamo iz perspektive malih bitij, zato se vse v njenih besedilih zdi povsem blizu in resnično. Najraje piše o pomembnih stvareh: o časti, ponižni dobroti in vsakodnevnih bojevnikih, kot jih imenuje sama.

Kęstutis Kasparavičius

Kasparavicius_m

Kęstutis Kasparavičius je priznani litovski ilustrator in avtor knjig za otroke. Njegove ilustracije poznajo otroci vse od Evrope in Azije pa tja do Severne in Južne Amerike. Prve ilustracije, namenjene otrokom, je ustvaril leta 1984, od leta 1989 pa je sodeloval z založniki vsega sveta, med drugim iz Nemčije, Danske, Grčije, Mehike, ZDA, Tajske in Južne Koreje. Splošno priznanje si je prislužil z ilustracijami klasikov Hansa Christiana Andersena, Carla Collodija, E. T. A. Hoffmanna, G. A. Burgerja in Fjodorja Dostojevskega. Njegove akvarele in risbe zaznamujejo nežna barvna shema, izredno natančne podrobnosti, trdna kompozicija in izvirni humor. Svojo pisateljsko kariero je Kęstutis Kasparavičius začel leta 2003 ter do danes ustvaril že več kot 55 ilustriranih del. Njegove knjige so bile prevedene v več kot 25 jezikov.

Za svoje delo je prejel več državnih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrado zlato pero na mednarodnem bienalu ilustracije v Beogradu (1990), za naziv ilustrator leta je prejel diplomo Unicefa (1993) in nagrado za odličnost na knjižnem sejmu v Bologni (2003), za svoj opus del nagrado na področju otroške književnosti, ki jo podeljuje litovsko ministrstvo za izobraževanje in znanost (2009), mednarodno nagrado območja Baltskega morja Janis Baltvilks (2010) in nagrado Atrapalibres, ki jo podeljuje katalonski odbor za otroško in mladinsko književnost (2011). Večkrat je bil nominiran za Andersenovo nagrado ter za nagrado Astrid Lindgren.

Anna Onichimowska

annao

Anna Onichimowska (1952) je avtorica več kot štiridesetih knjig za otroke in mladino. Diplomirala je iz poljske književnosti in nato več let delala kot urednica. Prvo pesniško zbirko Če bi imela konja je izdala leta 1980. Napisala je skoraj trideset zvočnih scenarijev za gledališče, pet gledaliških in televizijskih iger ter uredila več antologij zgodb za otroke. Njena dela so prejela več nagrad tako doma kot v tujini, prevedena so bila v angleščino, francoščino, nemščino, italijanščino, kitajščino, korejščino in slovenščino. Tri knjige, ki jih je izdala v soavtorstvu s Tomom Paxalom, so izšle na Finskem. Med letoma 1995 in 2003 je bila predsednica poljske sekcije IBBY. Zelo rada piše za otroke in uživa v srečanjih s svojimi bralci. Rada ponavlja, da piše za otroke, a vedno misli tudi na starše, ki bodo njene zgodbe brali na glas. Anna je napisala tudi dva filmska scenarija, ki temeljita na njenih knjigah. Pred kratkim je začela pisati še za odrasle. Njeni knjigi Pomiędzy in Zupa z Gwoździa sta izšli pri založbi Ezop leta 2012 in 2013.

Peter Svetina

svetina

Peter Svetina (1970) je bil v osnovni šoli prepričan, da bo postal kriminalist, a se je kasneje odločil za študij medicine, pozneje pa na Filozofski fakulteti doštudiral slovensko književnost in jezik ter magistriral in doktoriral iz starejše slovenske poezije. Idejo za prvo objavljeno slikanico je dobil na Norveškem, natančneje na Lofotskih otokih, ko sta z ženo Barbaro delala družbo osamljenemu kipu mroža. Ta se jima je tako prikupil, da je postal osrednji junak Petrove zgodbe O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov (1999), po kateri je kmalu nastala tudi lutkovna igra. Štiri leta pozneje (2003) se je mrožek znova pojavil, in sicer v zgodbi Mrožek dobi očala. Sledile so knjige za otroke in mladino: Klobuk gospoda Konstatina (2007), Antonov cirkus (2008), Modrost nilskih konjev (2010) in Ropotarna (2013). Leta 2001 je izšla njegova pesniška zbirka za odrasle Kavarna v prvem nadstropju, za katero je leto pozneje dobil nagrado za najboljši prvenec.

Peter Svetina velja za enega najboljših sodobnih slovenskih mladinskih avtorjev. Njegov slog odlikujejo duhovite besedne igre ter spretno zasnovane zgodbe, ki vedno znova očarajo tako male bralce kot njihove starše ter navdušujejo literarno stroko. V zadnjih letih je bil s svojimi deli nominiran za nagradi izvirna slovenska slikanica in večernica, za Klobuk gospoda Konstatina (2008) je prejel nagrado za izvirno slovensko slikanico ter za Ropotarno (2013) pa večernico. Njegova dela so bila prevedena v nemščino, korejščino, angleščino, poljščino in litovščino. Ob literarnem ustvarjanju piše tudi strokovne in znanstvene članke o starejši slovenski in mladinski književnosti, o kriminalkah in baladah, prevaja, na univerzi v Celovcu predava slovensko književnost, sodeloval pa je tudi pri pripravi beril za književnost v osnovni šoli.

Jana Bauer

bauer

Jana Bauer (1975) je priljubljena otroška in mladinska pisateljica. Odraščala je v Kočevju, poletja pa preživljala pri babici ob reki Kolpi. Njen oče je bil strasten pripovedovalec zgodb in prav legende o čarovnicah, duhovih in tihotapcih so najbolj vplivale na razvoj njenega domišljijskega sveta. Ko so minila otroška leta, polna prijetnega sanjarjenja, se je vpisala na študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Po končanem študiju se je posvetila pisanju fantazijskih zgodb za otroke. Njen prvenec Izginjevalec čarovnic je bil nominiran za nagrado večernica (2003). Sledila je serija detektivskih zgodb Detektivske prigode Fokusa in Kolumne. Največjo priljubljenost med mladimi bralci je zagotovo dosegla knjiga Groznovilca v Hudi hosti, ki je izšla leta 2011 in je že prevedena v več tujih jezikov. Njeno pisanje odlikujejo navihani, zabavni junaki ter prepričljive in napete zgodbe. Čeprav so njene zgodbe namenjene otrokom, njihova čarobnost in izvirnost navdušujeta bralce vseh generacij. Bolj kot svojim delom pa se posveča knjigam drugih avtorjev, saj je že več let zaposlena kot urednica.

Knjiga Groznovilca v Hudi hosti je bila nominirana za nagradi večernica in desetnica (2013), prejela je znak kakovosti zlata hruška, na Hrvaškem pa je bila uvrščena na seznam priporočenih del.